V njenih rokah je moč starodavnih veščin
Photo by: Šimen Zupančič
»Nekateri imamo pri branju časopisov in revij navado, da jih beremo od zadaj naprej. Tudi pri knjigi prelistamo najprej zadnje strani in se potem odločimo, ali jo bomo brali ali celo kupili. Tako sem se tudi začela učiti masaže,« pravi Mateja Liberšar. Začelo se je z refleksno masažo stopal, po dveh desetletjih stalnega učenja različnih tehnik oziroma oblik masaže zdaj lajša tegobe ljudem v svojem masažnem salonu Ma-Vita, a njene ambicije s tem še niso izčrpane. Trdno
odločena je, da konča tudi šolanje za kranio sakralno terapevtko. Z znanjem, pravi Mateja, raste tudi odgovornost, ki bi se je moral zavedati vsak, ki zares želi pomagati ljudem.
Želja po iskanju novega, drugačnega se je pri Mateji pojavljala že v zelo rani mladosti. »V mladosti sem se bala posmehovanjam okolice, zato se o mojih takratnih izkušnjah nisem pogovarjala z nikomer. Med drugim sem sanjarila, da bom medicinska sestra. Ob vpisu na srednjo šolo sem pozabila na svoje sanje, se vpisala na gimnazijo in jo tudi uspešno končala. Po gimnaziji sem si iz kljubovanja izbrala napačen študij in ga seveda nisem nikoli končala. Zato sem se zaposlila. V službi sem svoje delo opravljala avtomatično in nezadovoljno, vendar z željo, da bi bila boljša, drugačna …«
Z univerzumom in mamo se ne kaže šaliti
In vedno kadar iščeš, to tudi najdeš, je prepričana Mateja. »Naključij ni, do sprememb nas navadno pripeljejo težke življenjske preizkušnje. Bolj ko si trmast in nočeš ničesar narediti za spremembe v svojem življenju, v težjo preizkušnjo te porine univerzum. Seveda sem si morala najprej priklicati in doživeti težko preizkušnjo, kar me je porinilo iz ustaljenega vsakdana.«
Začela se je učiti prvih korakov masaže. »Ne pozabite, knjige berem od zadaj naprej,« se smeji sogovornica. »Tako se tudi učim. Najprej sem se udeležila neke kratke delavnice refleksne masaže stopal. O masažah nisem vedela popolnoma nič, niti tega ne, ali mi je to všeč ali ne. Že po prvih korakih pa sem vedela: to je to! To bo moj novi poklic! Od takrat je minilo več kot 20 let.
Da bo vse prav, tako kot mora biti, sem se vpisala v tečaj klasične masaže. Tečaj je trajal dva, morda tri vikende, vsekakor ni bil ’tisto pravo’, kar sem iskala. Na tečaju moja radovednosti ni bila potešena, iskala sem boljšo šolo in našla šolo masaže shiatsu. Šolanje je trajalo tri leta. Istega leta, takoj po zaključku izobraževanja za shiatsu terapevta, sem se vpisala v šolo masaže tuina.«
Tudi to šolanje je bilo dolgotrajno, končala ga je leta 2002. Ves čas izobraževanja je seveda vadila, pravi Mateja. »Moja prva stranka je bila moja mama. Verjetno si prredstavljate, kako zahtevno je masirati strogo mamo, profesorico po poklicu.«
Zavedati se moraš svojih mej
Photo by: Šimen Zupančič
S postopnim masiranjem svojcev in prijateljev je pridobivala samozavest in tudi prve stranke. Po nekaj letih se ji je nasmehnila sreča, v najem je dobila prostor, v katerem dela še danes. »S to pridobitvijo se je krog mojih strank povečeval. Spoznala sem čudovito osebo, ki me je naučila največ, predvsem najpomembnejše stvari: postaviti meje svojega znanja na realno raven. Delati in biti samozavesten do meje, ki jo še obvladaš. Fizioterapevt Tomaž Fuchs mi je pomagal z nasveti. Na masažo so začeli prihajati vrhunski športniki, rokometaši, nogometaši in veliko rekreativnih tekačev. Takrat sem spoznala vrhunskega kajakaša v spustu na divjih vodah Jerneja Krenjaka. Z Jernejem sva sodelovala do konca njegove kariere. O trigger točkah, mišičnih vozlih, takrat nisem imela pojma. Seveda sem poznala akupresurne točke, a da te iste točke sprostijo polovico hrbta, če jih le pravilno stimuliraš, se mi še sanjalo ni.«
Športniki so super fantje
Med delom s športniki je najprej in najbolj spoznavala razlike med posameznimi tehnikami masaže, pravi Mateja. Uporablja vse tehnike, jih prepleta med seboj, a vsaka ima svojo funkcijo in namen, pojasnjuje.
Več izkušenj vedno prinese tudi nove izzive. »Leta 2006 sem zapustila svoje staro delovno mesto in spremenila konjiček v poklic. Zaposlila sem se v ordinaciji dr. Borisova kot maserka. Da je to res postal moj poklic, sem na srednji zdravstveni šoli v Celju opravila tečaj in izpit nacionalne poklicne kvalifikacije maser/maserka.«
Sredi rokometne sezone 2006/2007 se je Mateji ponudila odlična priložnost za delo. »Sodelovanje s klubom uz prve rokometne lige je bilo več. kot sem si upala sanjati. Po razgovoru s predsednikom kluba dr. Janezom Zupančičem sem se z veseljem pridružila ekipi. Po dveh sezonah v dolenjskem klubu in tretji pri prav tako borbenih igralcih RK Rudar Trbovlje pa sem se odločila zapustiti rokometno igrišče. Želja po učenju in raziskovanju me je namreč pripeljala do čudovite, nežne, skoraj ‘čudežne’ tehnike: kranio sakralne terapije.«
Leta 2008 se je Mateja začela učiti te tehnike na Akademiji za kranio sakralno terapijo, a na polovici predavanj izobraževanje začasno prekinila. Takrat je namreč informacija o možnost študija fizioterapije pritegnila vso njeno pozornost in leta 2010 se je odločila za študij na Evropskem središču Maribor (danes Alma MaterEuropea) in zato za nekaj časa prekinila izobraževanje pri Samu Lutmanu.
Življenje je ovinkasta pot …
»Seveda, ko si že nekoliko v letih, to ni sreča, temveč priložnost, ki je kljub naporu ne smeš izpustiti. Naporno je bilo zjutraj delati, popoldne pa se voziti v Mursko Soboto na vaje ali predavanja. Tudi v službi sem bila veliko odsotna. Stres se je nakopičil do skrajne meje moje vzdržljivosti, zato sem se odločila za samostojno poklicno pot. S tem sem si nakopala še dodatne skrbi, a se hkrati nekaterih tudi znebila. Odločitev je bila vsekakor prava, saj sem skupaj s kolegi opravila vse izpite. Po opravljenih izpitih pa se je začelo valiti kamenje pod moje noge. Opravljati izpite, opravljati klinične vaje (teh je bilo kar veliko) in še služiti denar ni preprosto. Prav pri zadnjem se je zapletlo, pisanje diplome se je zato malo zavleklo, prav tako pa se je podaljšalo tudi moje izobraževanje za kranio sakralnega terapevta. A vem, da bom tudi to uspešno končala.«
Nikoli ne pomisli, da že vse veš in znaš!
Photo by: Šimen Zupančič
Vse različno znanje, ki ga je pridobila v času študija, je zelo pomembno, pravi Mateja Liberšar. To velja tako za teoretična znanja kot tudi za pridobljene izkušnje v kliničnem okolju. »Znanje, pridobljeno v praksi, mi je močno olajšalo študij. Prav tako mi znanje, pridobljeno v času študija, zelo olajša praktično delo maserja. Včasih sem pri tem vedela le, da se nekaj dogaja, zdaj vem, zakaj se nekaj zgodi, na primer sprosti določena mišica, in kaj moram narediti, če hočem dobiti želeni rezultat. Zaradi študija in pridobljenega znanja se vsekakorbolj zavedam svoje odgovornosti!«
»Ko se takole ozrem nazaj, se spominjam, da smo se na izobraževanjih za shiatsu terapevta in tudi na izobraževanjih za tui-na terapevta učili določenih veščin, ki sem se jih učila tudi na visoki šoli. Pomembno se mi zdi, da imaš kot maser poleg strogo začrtanih mej tudi veliko znanja iz t. i. uradne medicine, drugače si lahko dober maser le z veliko mero samokritičnosti. Zaradi nerealne osebne podobe nekaterih zdravilcev in maserjev o njihovem znanju in tudi o samih sebi pogosto pada slaba luč tudi na tiste, ki nenehno skrbimo za svoje izobraževanje. Tako kot pri drugih poklicih je vseživljenjsko izobraževanje tudi pri maserjih nujno,« še poudarja Mateja.