»Tudi na Kitajskem je uporaba manualnih metod z vajami, sicer skupaj s herbalno medicino in akupunkturo, del medicinskofilozofskih stališč in prakse. Arheološke raziskave nam povedo, da so že v času mlajše kamene dobe (okoli leta 2700 pr. n. št.) v dolini Rumene reke zbrali primitivne izkušnje o masaži. V obdobju vojn med državami je bila tui-na masaža široko uporabljen medicinski tretma. Med bojem so zdravniki šok zdravili z uporabo tui-na masaže in akupunkture. Prva pisana knjiga o masaži na Kitajskem je Klasika Rumenega cesarja. Ta knjiga opisuje vse masažne prijeme, njihovo klinično uporabo, indikacije, terapevtske učinke itd. V obdobju japonske civilne in vojne dinastije (od l. 701–703) je bila masaža eden obveznih izpitov za študente medicine. v kitajski cesarski bolnišnici so odprli otroški oddelek, kjer so zdravniki izvajali masažo za dojenčke. Kasneje so tui-na masažo razdelili na otroško in kostno-mišično.
V literaturi je opisano več kot 110 vrst tui-na masaže. Številne različice lahko najdemo na različnih območjih Kitajske. Najpogosteje se uporablja 20 osnovnih in 16 sestavljenih masažnih prijemov. Cilj vsakega masažnega prijema je sproščanje mišic in kit, omogočanje neoviranega pretoka energije po meridianih, izničenje učinkov zunanjih in notranjih patogenih dejavnikov, izboljšanje pretoka krvi in odprava zastojev krvnega pretoka. Masaža omili tudi krče, bolečine in adhezije.
Tui-na masaža prav tako kot švedska masaža vpliva na kožo, vezivno tkivo, mišični sistem. Po mojih izkušnjah je vpliv tui-na masaže na skeletni sistem izrazitejši kot pri klasični masaži. Tui-na masaža vpliva tudi na živčni, endokrini, kardiovaskularni sistem. Prav tako vpliva na dihanje, prebavila, sečila in limfo.«